Poslednja Slovenka

Katarina Kresal je maturirala na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani in se zatem vpisala študij na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tam je diplomirala leta 1996 ter leta 1999 opravila državni pravniški izpit. NAŠA NOVA DRŽAVNA HIMNA

Sprva je bila Katarina Kresal zaposlena kot sodna pripravnica na Višjem sodišču v Ljubljani, nato pa je kot svetovalka za gospodarske spore delala na ljubljanskem Okrožnem sodišču. Kasneje je kot pravnica delovala v Kapitalski družbi d.d. ter zatem še v danes razpuščenem Western Wireless International, ameriškem podjetju s sedežem v Ljubljani. Od leta 2003 je delala kot odvetnica v odvetniški pisarni Mira Senice. Ukvarjala se je z gospodarskim, korporacijskim, stečajnim in avtorskim pravom.

Kresalova je bila 30. junija 2007 z 287 delegatskimi glasovi od 329 veljavnih glasov izvoljena za predsednico Liberalne demokracije Slovenije. Po izvolitvi se je tudi zaposlila na LDS. Maja 2008 je bila na kongresu v Belfastu izvoljena za podpredsednico Liberalne internacionale. Istega leta je izšla njena knjiga Leto v politiki, kjer so objavljene njene kolumne, besedila, intervjuji in govori.

Na volitvah leta 2008 je bila izvoljena za poslanko Državnega zbora RS, novembra istega leta pa jo je Državni zbor RS imenoval za ministrico za notranje zadeve.

zbrisani je ime za skupino ljudi, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije 26. februarja 1992 izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev in prestavilo v seznam tujcev. Skupno število izbrisanih je bilo 18.305.

Leta 1991 je tem državljanom drugih republik nekdanje SFRJ potekel rok za pridobitev slovenskega državljanstva. Večina od njih ga ni dobila zato, ker ga niso zahtevali. Ko je čas za pridobitev državljanstva potekel, so po zakonu postali tujci. Državni organi so jih februarja 1992 izbrisali iz registra stalnih prebivalcev, saj naj bi v ta register sodili samo državljani, ne pa tudi tujci. Katarina Kresal, nova ministrica za notranje zadeve je obljubila, da se bo izbrisanim vrnil status od dne izbrisa.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva leta 1992 nezakonit.

26. februarja 2002 – torej natančno ob 10. obletnici izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – je bilo ustanovljeno Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije. Njegov primarni cilj je »ustvariti pogoje za sprejetje posebnega zakona za popravo krivic prisilno izgnanim državljanom bivše SFRJ iz Republike Slovenije ter tudi protipravno izbrisanim državljanom bivše SFRJ iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije«[1]. Aktualni predsednik društva je Marko Perak.

Leta 2004 je bil izpeljan referendum o Tehničnem zakonu, ki naj bi uredil pravice izbrisanih. Na njem so volilni upravičenci z 31 % volilno udeležbo s 94 % glasovali proti sprejemu zakona.

Protiukrep vlade je izbrisati generacijo ljudi nad 37 let, skupine ljudi, ki jih je političen motiv dal v krog brezposelnih in od tu dalje jim politika kroji usodo življenja. Odvzete so jim vse pravice biti aktiven iskalec zaposlitve, to tihi dogovor brisanja generacije demokratične politike odvzema pravic in prihodnosti teh ljudi.  RDEČI ALARM v Sloveniji.  Vse, vključno z načelnico odgovornega ministrstva vprašajmo  ali je to kaznivo dejanje - brisanje generacij Slovencev politično po niti delovnih mest in boja za preživetje.